Domov

brezdomci.jpgdogodki.jpgotroci_in_mladi.jpgprostovoljci.jpgstarsi.jpgvzd.jpg

Dan brezdomcev

Na praznik vseh svetih smo v Dnevnem centru za brezdomce priredili dogodek, ki se imenuje Dan brezdomcev. V zadnjih letih ga prirejamo dvakrat na leto, okoli dneva vseh svetih in v postu.

 

Kaj Dan brezdomcev pravzaprav pomenič

To je dan, ko se prostovoljci in brezdomci skupaj usedemo za veliko mizo in si podelimo naše vtise, mnenja, kritike in pohvale o preteklem delu v dnevnem centru. Vsak ima priložnost, da izrazi svoje počutje ter deli z drugimi svoje želje in pričakovanja glede našega skupnega sobivanja v centru. Prostovoljci skušamo slišati in upoštevati  mnenja brezdomcev, saj želimo iskati odgovore na njihove dejanske potrebe.  Tudi o predlogih, ki se nam zdijo nekonstruktivni, se skušamo pogovoriti in skupaj z brezdomci najti rešitve, ki jim vračajo dostojanstvo in omogočajo osebnostno rast. Pri tem nam je v veliko pomoč  g. Peter Žakelj, predsednik našega društva, ki je na ta dan vedno z nami. Njegove dolgoletne izkušnje na področju dela z brezdomci so zelo dragocene in so nam vsem v veliko pomoč pri iskanju pravih odgovorov na njihove stiske. Našim fantom veliko pomeni, kadar se lahko srečajo z njim, se mu potožijo in slišijo njegovo mnenje.

Po pogovornem delu si vzamemo čas še za duhovnost. V jeseni obhajamo sveto mašo za rajne in tudi za žive brezdomce. V postnem času pripravimo križev pot, pri katerem sodelujejo brezdomci s svojimi izpovedmi. Po duhovnem delu sledi večerja.

Kaj je zaznamovalo tokratni Dan brezdomcevč Opažali smo, da se brezdomci skozi celotno srečanje počasi umirjajo. V prvem, pogovornem delu, so se razvneli v debati. Sami so ugotavljali, da se ni smiselno pretepati, čeprav je že v tej burni razpravi skoraj prišlo do pretepa. V drugem delu, ko smo obhajali sveto mašo, pa se je vse umirilo. Verni, neverni, drugače verni, vsi smo pozorno sledili Petrovim besedam. Govoril je o tem, da nas praznik vseh svetih dela med seboj enake – bogate, revne, pomembne ali nepomembne, vse čaka pred Bogom ista usoda. Vse, kar odpade pri smrti, lahko odpade tudi zdaj. Bog nas bo sodil po ljubezni, ne po imetju, pomembnosti ali funkciji. Vsi imamo v življenju isto nalogo, izpolniti sebe in svojo poklicanost v ljubezni.

Po maši smo pojedli večerjo, ki smo jo pred tem pripravili skupaj z brezdomci. Mislim, da še nikoli nismo jedli večerje v taki spokojnosti. Lepo je bilo videti toliko brezdomcev in prostovoljcev, ki večerjajo v miru kot velika družina. Ob takih trenutkih se prostovoljci zavemo, da ima naše, večkrat naporno delo, svoj smisel in težo.

 

Nuša