Domov

brezdomci.jpgdogodki.jpgotroci_in_mladi.jpgprostovoljci.jpgstarsi.jpgvzd.jpg

Mesečno srečanje prostovoljcev DP VZD

      

               

Mesečna srečevanja prostovoljcev v Ljubljani so namenjena poglobitvi spoznavanja naših odnosov zato, za bolj razumemo brezdomce, svoje odzive na dogodke in drug drugega. Zbere se nas nekaj deset. Ob skupnem omizju nam Peter pripravi nekaj poudarkov za izhodišče, sledi osebno delo, potem delo po skupinah ter podelitev dognanj in novih spoznanj oziroma ponovitev že znanih. Letošnja potekajo ob risanki, v kateri deklica Riley doživlja čustvene stiske in radosti doma in zunaj, ob svojih starših. Zaradi selitve se znajde družina v novem okolju, kjer se mora Riley šele vključiti v nove dejavnosti, pri tem pa doživlja razočaranja, zato se njeno počutje poslabša.

Doma je pričakovano okolje, »da bi bilo fajn.« Mati kar prezre njeno žalost in ji zastavi splošno vprašanje o tem, kako da je bilo v šoli, zato ne more srečati hčerke v njeni bolečini. Odnos med njima je bil pretrgan že ob selitvi. Mati kot ženska  ji ni znala stopiti nasproti tako, da bi ustvarila topel prostor, se ji približati in  v tem domačem varnem okolju za izražanje čustev pokazati svoje doživljanje ob selitvi. Na ta način bi delila svojo pot z njeno, svojo izkušnjo z njeno, kar bi ju zbližalo, s tem pa vzpostavila zaupni odnos do hčerke. Ta bi zmogla spregovoriti o svojem čustvenem stanju.

Nasprotno, oče se je »odklopil« in bil z mislimi pri nogometu, kljub fizični prisotnosti. »Moška« vloga je opora družini, fizična in čustvena, pri tem pa tudi postaviti meje in otroške neumnosti jasno označiti tako.

Sledilo je splošno spoznanje o odnosih, v katerih se je zaradi konflikta naselil vakuum, odnos se je pretrgal: vedno nadaljujemo tam, kjer se je odnos končal, da vzpostavimo pristni odnos, v resnici. Tako v družini, z brezdomcem, na delovnem mestu…

prostovoljka Milena