Home
"Pri svojem delu se ne zanašajte nase, ampak na božjo Previdnost, pri tem pa morate biti ponižni in potrpežljivi."
sv. Vincencij Pavelski
brezdomci.jpgdogodki.jpgotroci_in_mladi.jpgprostovoljci.jpgstarsi.jpgvzd.jpg

Z Jakobom smo bili na Madeiri…

   

V sredo, 17. maja, je imel naš prostovoljec Jakob v dnevnem centru potopisno predavanje o Madeiri. Zbralo se je lepo število prostovoljcev in brezdomcev.

Madeira. Med utrinki, ujetimi v Jakobov fotografski objektiv, smo izvedeli veliko zanimivega o tem otočju vulkanskega izvora. Od Leta 1976 je avtonomna pokrajina Portugalske, glavno mesto je Funchal. Otočje zajema otoke Madeiro, Porto Santo, Desertas in Divje otoke. Naseljena sta samo otoka Madeira in Porto Santo. Madeira je največji otok v skupini, v dolžino meri 57 km in širino 22 km. Najvišja točka na otoku je Pico Ruivo, visok kar 1862 metrov. Čudoviti klifi dosegajo izjemne višine, najvišji Cabo Girão sega kar 580 m visoko.

Zaradi svojega sredozemskega podnebja, izpostavljenosti soncu, vlažnosti in vetrov na otoku ni velikih temperaturnih razlik. Lanskega decembra, v času Jakobovega obiska otoka, je temperatura segala prek 20°C. Za Madeiro so značilne »levade«, to so umetno zgrajeni kanali, preko katerih teče voda, ki zaliva obdelovalne površine. Ob »levadah« so urejene sprehajalne poti skozi prelepo pokrajino.

Jakob je najel avtomobil in se popeljal skozi številne predore in vijugaste ceste po otoku. Navdušeno smo spremljali njegov potopis in si ogledali tudi kratek video. Posnel ga je med domačini, ravno v času enega od otoških festivalov. Petje in ples v tradicionalni noši, s posebnimi ¾ škorenjci in seveda, praznična pojedina. Številne vrste eksotičnega sadja in zelenjave, ter nujno prisotna, najbolj značilna jed na otoku t.i. »espetada«. To je sočna, okusno spečena govedina na dolgem nabodalu. Za ribjeljubce pa ena ocvrta »scabbard«. Na fotografiji ta riba ne zgleda ravno lepo, pravijo pa, da je zelo okusna. In zanimive, bolj ali ne doma izdelane nekakšne »kopenske sani«, s katerimi domačini za zabavo prevažajo turiste drsajoč po asfaltiranih ulicah.

Madeira. Otok s pisanim rastlinjem, neštetimi cvetovi, Atlantik, pridih Sredozemlja, terasasta pobočja, klifi, vijugaste ceste speljane po otoku, vonj po bananovcih in pasijonkah… Zanimiv večer je minil, kot bi mignil. Naše druženje smo zaključili s simboličnim darilcem za popotnika in zakusko. Hvala, Jakob, za to popotovanje. Ali, kot bi rekli domačini, »obrigado«!

Vtise strnila: prostovoljka Silvija